Avstrijska arhitektura

Po ustanovitvi orožarne (Arsenal) v Pulju leta 1856 se je pričelo obdobje intenzivne gradnje, v največji meri v zvezi z dejavnostjo glavne baze avstro-ogrskega vojnega ladjevja. Postavljena je bila vojaška bolnišnica in mornariško pokopališče, vključno s številnimi vojašnicami Hidrografskega inštituta, častniškimi klubi, z vojaškimi in s civilnimi stavbami, stanovanjskimi stavbami za častnike in uradnike ter z zgradbo za namestitev delavcev in nižjih uradnikov.

V istem obdobju je leta 1903 bila odprta Tržnica, takrat zelo priljubljena zaradi prvič uporabljenih sodobnih materialov – železa in stekla. Prav zaradi tolikšne priljubljenosti jo lahko najdete na številnih puljskih razglednicah z začetka XX. st. Skoraj celoten zidni plašč je bil sestavljen iz konstrukcijskih železnih nosilcev in steklenih površin. Pritlični in nadstropni prostori so prostrani in funkcionalni, zato je še danes ohranjen njen prvotni namen. Tržnica je središče jutranjega mestnega življenja, vsakdo, ki želi občutiti del tega mediteranskega vzdušja, pa se naj sprehodi po njenih ribarnicah, pokuka na stojnice s sadjem in z zelenjavo, zatem pa poišče svoj prostor na terasi in prisluhne jutranjemu mestnemu vrvežu.

Ne smemo pozabiti na številne vile, stanovanjske stavbe višjih častnikov in uradnikov, ki so večinoma v južnem predmestju Sv. Polikarpa. Stavbe z enim ali več stanovanji si sledijo ena za drugo v mirnih ulicah, obkrožene pa so z zelenjem. Okrasje, skulpture in arhitektonski detajli se bohotijo z značilnostmi dunajske secesije, s čimer je Pulj dobil tipično srednjeevropsko noto. Med najbolj zanimivimi lahko med ostalimi izpostavimo Hortyevo vilo in Vilo Wolf.