deli

Zgodovina Pulja

Legenda

V legendi o Argonavtih je opisano iskanje ladje Argo in zlatega runa. Podaniki kolhidskega kralja so prekinili odpravo, takoj po smrti kraljevega sina. V strahu, da bi bili, če bi se vrnili v Kolhido, zaradi prinčeve smrti in neuspešnega iskanja izgubljenega runa, kaznovani, so se odločili ostati v kraju, kjer je njihov princ izgubil življenje. Tako je Pulj postal ne samo zavetišče ampak tudi kraj pregnanstva za kolhidske ubežnike, hkrati pa točka brez povratka. Najbolj znan geograf starega veka Strabon trdi, da je na ta način nastalo mesto Pulj, kar se je po legendi zgodilo približno 3.000 let nazaj.

Ilirska doba

V ilirskem obdobju je bil Pulj do prihoda rimskih legij komaj okolje bližnjega Nezakcija, dominantnega političnega, upravnega, vojaškega in verskega središča. Pulj je prevzel vodilno vlogo z intenzivno kolonizacijo, s trgovskimi povezavami in pomembno vojaško pozicijo, hkrati pa so se začele razvijati tudi številne gospodarske panoge: kamnoseštvo za številne zgradbe v Pulju in okolici, poljedelstvo, vinogradništvo, gojenje oljk, ribištvo ter lončarstvo za prevoz olja, vina, pšenice in rib.

Rimska doba

Od I. do III. stoletja, v času cesarskega obdobja starega Rima, so bili postavljeni in oblikovani najbolj dragoceni antični spomeniki na Hrvaškem. Najbolj znan in vreden spomenik tega obdobja je Arena. Amfiteater je bil namenjen bojevanju gladiatorjev z živalmi, zgrajen pa je bil za časa vladavine cesarja Vespazijana v I. st. po Kristusu. Zaradi svoje elipsaste oblike in velikosti 130 x 105 m ter višine 32 m je uvrščen na šesto mesto med ohranjenimi amfiteatri na svetu. Nekoč je lahko Arena sprejela 23.000 gledalcev, danes pa v času poletnih prireditev sprejme približno 5.000 obiskovalcev.

Antični Pulj je bil oskrbljen z vsemi pomembnimi pridobitvami rimske civilizacije, saj je imel vodovodni in kanalizacijski sistem, svoj forum, ki je bil upravno, trgovsko in versko središče, kapitolij s hrami (na forumu), dve gledališči, veliko mestno pokopališče, katerega omenja tudi Dante v svoji Božanski komediji, ter hiše, opremljene z bogatimi mozaiki in marmorjem.
Mesto je bilo obdano z obzidjem z desetimi vrati, porušeno je bilo v začetku XIX. st., nekateri vhodi pa so bili ohranjeni. Slavolok Sergijevcev se nahaja na koncu ulice Via Sergia, ki vodi od Foruma proti vzhodu. Slavolok je bil naslonjen na mestna vrata (Porta Aurea), zato je samo njegov zahodni, vidni del dobil bogato kamnoseško podobo. Postavila ga je Salvia Postuma Sergi s svojimi sredstvi v čast trem članom svoje družine, ki so konec I. st. po Kristusu opravljali visoke uradniške dolžnosti v Pulju. Slavolok je bil zgrajen med leti 29 in 27 pred Kristusom, kot je razvidno iz napisa. Ta impresiven spomenik antične kulture že stoletja privlači vrhunske, še posebej italijanske umetnike, kot je npr. Michelangelo. Proti severu so še dvojna ohranjena antična mestna vrata – Herkulova in Dvojna vrata.

Zunaj mestnega obzidja se nahajajo nekropole, čigavi kosi se hranijo v Arheološkem muzeju, blizu Dvojnih vrat pa so bili najdeni ostanki grobne arhitekture – osmerokotnega mavzoleja, zgrajenega v obdobju od I. do II. st. po Kristusu.

Forum, osrednji trg antičnega in srednjeveškega Pulja, je bil nekoč obrobljen z arkadami s kipi in z reliefi, na severni strani pa so bili hrami. Do današnjega dne je popolnoma ohranjen Avgustov hram, zgrajen v obdobju od leta 2 pred Kristusom in letom 14 po Kristusu.

Na vzhodnem pobočju griča Kaštela so znotraj mestnega obzidja ohranjeni ostanki temeljev scenske zgradbe in deli prostora za gledalce majhnega rimskega gledališča. Arhitektura velikega gledališča, ki se nahaja zunaj obzidja, ni ohranjena, samo majhen del njegove reliefne obloge se hrani v Arheološkem muzeju. Blizu gledališča se nahaja stavba Arheološkega muzeja Istre, kjer se poleg spomenikov iz predzgodovine in zgodnjega srednjega veka hranijo še številni spomeniki iz antike, najdeni na področju Pulja in Istre.

Pulj do V. stoletja

Pulj se je uspešno izogibal selitvenim tokovom in roparsko-osvajalskim barbarskim vdorom, zahvaljujoč svoji geografski ločenosti, vse do V. st., ko je padel pod oblast Zahodnih in Vzhodnih Gotov. Pod vzhodnim rimskim cesarstvom se je mesto širilo in gradilo ter na ta način dobilo tudi svojo vojaško funkcijo v spopadih bizantinske in gotske vojske.

Obdobje fevdalizma

Slovani so začeli prodirati na istrski polotok od druge polovice VI. st. Tako so veliki vojni spopadi botrovali zmanjšanju prebivalcev, zamrlo pa je tudi gospodarstvo. Novi vladarji Istre, Franki, so bili nosilci sodobnih fevdalnih odnosov, ki so omogočali naseljevanje slovanskih, hrvaških kmetov, vendar se je zaradi tega pojavil odpor istrskih mest. Z razvojem fevdalizma in z nastankom mest-držav se je istrski prostor soočil s prihodom Benetk. Tako je leta 1150 Pulj prisegel na zvestobo Benetkam in sprejel podložniške obveznosti – plačevanje tributa, izgradnjo in opremljanje galej, sodelovanje v vojni itn.

Do današnjega dne

Pulj se je zavezal k benečanskim gospodarsko-političnim ciljem, ki so zastavili razvoj mesta v naslednjih nekaj stoletjih. V XIV., XV. In XVI. st. so Pulj napadali in osvajali Genovežani, hrvaško-ogrska in habsburška vojska, kar je pripeljalo do opustošenja številnih majhnih srednjeveških naselij in vasi.

Poleg vojnih osvajanj so puljsko in istrsko prebivalstvo prizadele velike epidemije kuge, malarije, tifusa in črnih koz. Propadanje monumentalnih zgradb, prizadeto gospodarstvo in zdesetkano prebivalstvo so pripeljali Pulj na slab glas. Kljub temu pa mesto ni izginilo, zahvaljujoč svojemu geografskemu položaju in pomembnosti pristanišča v trgovinskem prometu. Pulj je bil rešen zaradi organiziranih naselitev hrvaškega in južnoslovanskega prebivalstva.

Po revolucionarnem letu 1848 je avstro-ogrsko cesarstvo opazilo pomembnost puljskega pristanišča in je takrat začelo pospešeno graditi velika vojaška pristanišča in ladjedelnice. Hkrati se je pričelo poseljevanje Pulja, kar je v obdobju 50-ih let prispevalo k porastu prebivalcev s 1.126 na 40.000 ljudi.
Pulj je bil še zmeraj opisovan kot vas, odrezana od ostalega sveta, vendar so bila vložena precejšnja sredstva v kasnejše komunalne, sanitarne in sanacijske podvige. Naloženi denar je končno spremenil podeželski Pulj v obetavno mesto. Postavitev železnice je omogočila, da Pulj prevzame funkcijo tržaškega in reškega pristanišča v Dalmaciji, kar je prispevalo tudi k razvoju še dveh vlog – vojaške in trgovske. Službeni jezik v Pulju je bila nemščina pod patronatom Dunaja, italijanščina je bila še naprej v vsakdanji rabi v številnih družbenih plasteh, medtem ko je raba hrvaščine zelo hitro izginila. Tako je bilo v II. svetovni vojni, v času fašistične vladavine, ko je Pulj kot antifašistično mesto, organiziral svoj boj za prihodnost in utrpel uničenje ter represalije nad zgodovinsko poraženo stranjo. Po koncu vojne in po osvoboditvi pred nemško okupacijo je Pulj prišel pod angloameriško upravo leta 1947.

Pulj se je dokončno obrnil k svojemu naravnemu zaledju – Hrvaški (v skladu z zaključki iz leta 1943, da Istra pripada Hrvaški), s tem pa tudi Jugoslaviji, kar je pripeljalo do vnovičnega množičnega izseljevanja nezadovoljnega domačega italijanskega prebivalstva. Tako se je pričelo novo obdobje v puljski zgodovini, ki je trajalo vse do osamosvojitve hrvaške države.

X
Skip to content