Agripinina hiša

Agripinina hiša je arheološka lokaliteta, ki se nahaja delno v današnji poslovnici banke OTP, delno pa v dvoriščnem prostoru, ki ga zapirajo stavbe v Ulici Sergijevcev ter Vzpon sv. Frančiška Asiškega poleg jugovzhodnega dela starega rimskega foruma, glavnega antičnega mestnega trga. Seveda sam naziv časovno sproščuje zgodbo, ki je bolj globoka in zanimiva. Na površini od 550 m2 se lahko opazuje celotna slojevitost neprekinjene časovne kontinuitete tri tisoč leta življenja enega mesta. Tu so najdene arheološke najdbe venetske kulture iz VI. in uvožena helenistična in etruščanska keramika iz III. st. pred našim štetjem. V rimskem obdobju je Agripinina hiša bila odprta proti mestnem trgu in okrašena s štukaturo, marmorjem in večbarvnimi freskami. Celotni sijaj preteklih časov je ostal v senci odkritja dveh kamnitih spomenikov, ki so spodbudili izjemno zanimanje arheologov in javnosti: gre za marmorno žensko glavo ter za marmorni torzo cesarja iz I. stoletja našega štetja. Na iz opeke zgrajenem in z marmorjem obloženem podstavku je najden doprsni kip cesarice Agrippine Minor. Predpostavlja se, da je v času vladavine cesarja Klavdija ena v notranji strani puljskega foruma nahajajočih se  tavern preurejena kot sacellum ali prostor cesarskega kulta. Kdo je ta ponosna Agripina Minor, ki nas gleda s svojimi tisočletnimi očmi? Ona je rimska plemkinja, sestra, kraljica in mati. Odrasla je s svojim bratom Kaligulom, katerega zgodbe povezujejo z najstrašnejšimi zverstvi, ona je bila soproga cesarja mudrega Klavdija in mati nagajivega in zloglasnega Nerona, ki jo je nazadnje tudi ubil.