James Joyce

Nenavadna življenjska zgodba o človeku in umetniku v »begu pred prihodnostjo« ter splet življenjske usode v iskanju zaposlitve sta pripeljali Jamesa Joycea iz Trsta v Pulj, ko je delal kot profesor angleškega jezika od oktobra leta 1904 do marca v letu 1905. Poučeval je v Berlitzovi šoli, in sicer avstro-ogrske častnike v kraju ustanovitve Mornariške ladjedelnice in orožarne, pomorski bazi Avstro-Ogrske, cesarsko-kraljeve Monarhije. Že v Pulju je bil mladi Joyce navdihnjen v stilu Uliksesa z novodobno razcepljenostjo človeka.

JAMES JOYCE – polno ime James Augustine Aloysius Joyce, irski pesnik, pripovedovalec in romanopisec, eden izmed najbolj pomembnih književnikov XX. st., pionir inovativnih pripovedovalnih postopkov, kot je npr. slogovni postopek »tok zavesti«. Rodil se je leta 1882 v Dublinu (na Irskem), umrl pa leta 1941 v Zürichu (Švici). Njegova najbolj znana dela so: pesniška zbirka »Komorna glasba«, novela »Dublinci« ter romani »Umetnikov mladostni portret«, »Ulikses« in »Finneganovo bdenje«. Joyceove sledi so vidne v Pulju ob starorimskem Slavoloku Sergijevcev, na Trgu Portarata, v caffee baru Uliks, nekaj korakov od spominske plošče, postavljene na stavbi, kjer je predaval angleški jezik. Na majhni terasi bara Uliks danes sedi bronasti Joyce. Pričakuje nas za mizo, ko čakamo na naročen espresso ali kozarček istrskega terana, ob počitku po sprehodu po Pulju na začetku nekega novega stoletja.

Gre za delo akademskega kiparja Mateja Čvrljaka, umetnika iz Labina, enega izmed predstavnikov hrvaškega sodobnega kiparstva. V turističnem kraju, mestu veličastnega amfiteatra Arene, je fotografija z Jamesom Joyceom kakor del albumske vsakodnevnosti.

Cheers!