Katedrala vnebovzetja Blažene device Marije

V samem mestu, ob glavni ulici, ki pelje od Flavijevske ceste do Foruma, se nahaja katedralna cerkev, zgrajena na zbirališču krščanskih vernikov še za časa pregona Cerkve (do IV. st.). Sčasoma je nastajala vse večja zgradba, ki je v V. st. dobila podobo današnje cerkve – podolgovate stavbe v obliki paralelograma, ki je ločena z dvema vrstama stebrov. Oltarski prostor je bil na severni strani in določen s polkrožnim odrom s klopjo za duhovnike. Pred oltarskim prostorom, za njim in okrog njega so ohranjeni ostanki talnega mozaika iz V.-VI. st. s spominskim napisom vernikom, ki so s svojimi sredstvi plačali izdelavo določene površine.

Najstarejše ohranjene dele stene cerkve z začetka IV. st. opazite z zunanje strani. Spodnji del zadnje stene spada v to obdobje. Zaradi požara v letu 1242 je cerkev kasneje doživela še nekaj obnov. Medtem ko so zgornja okna osrednje cerkvene ladje izdelana v zgodnjem krščanskem obdobju, imajo tista na stranskih ladjah tipično gotsko podobo.

Pred cerkvijo je bila v V. st. postavljena krstilnica križnega tlorisa, ki je bila porušena leta 1885. Začetek XVI. st. je bilo zgrajeno novo, poznorenesančno pročelje, pred cerkvijo pa je bil v drugi polovici XVII. st. (1671-1707) postavljen zvonik, za katerega so uporabili kamnite bloke iz Amfiteatra. Na mestu, kjer se danes nahaja majhen park vzhodno od katedrale, je do leta 1657 obstajala cerkva sv. Tomaža, zaščitnika mesta. Tudi ona je bila zgrajena v V. st., takšna dvojna postavitev cerkvenih kompleksov pa v Istri ni bila redkost (Nezakcij, Poreč). Cerkev sv. Tomaža ni bila več obnovljena po rušenju v srednjem veku, zadnji površinski ostanki pa so bili vidni še leta 1812.