Šijanski gozd

V kolikor želite pobegniti iz mestne gneče v soparnih poletnih popoldnevih, bogato pisanih jesenskih ali omamno dišečih pomladnih jutrih, vsekakor izberite Šijanski gozd. Komaj dva kilometra od strogega mestnega središča se boste znašli v samem srcu raja za telo in duha. Ozke vijugaste poti kakor labirint odkrivajo kakšno presenečenje, majhno žival ali čudovit primerek gozdne flore na vsakem vogalu. Skozi visoke krošnje dreves se prebijajo sramežljivi sončni žarki, ki vam samo na trenutek pokažejo, kam vas pelje posamezna stezica. Enako prekrasen je tudi spomladi, ko so tla prekrita z dišečimi preprogami ciklam, ravno tako pa v jesen, ko izpod odpadlega listja kukajo klobuki različnih vrst gob. Uživajte in jih občudujte, vendar jih nikakor ne pobirajte! Vsa flora in favna je zaščitena, domov lahko odnesete samo prijetne spomine o čudovitih prizorih.

Obstaja ena zgodba, povezana s Šijanskim gozdom. Na veliki petek leta 1271 so člane premožne in ugledne puljske družine Castropola ubili zarotniki. Zvest služabnik je uspel rešiti samo sina te družine in ga je skril v frančiškanski samostan, kjer je tudi odrasel. Kasneje je podaril Šijanski gozd v zahvalo samostanu. Leta 1860 je gozd prevzela vojaška mornarica.

Začetek prejšnjega stoletja je poimenovan kot Cesarski gozd (Kaiserwald), ko je služil avstro-ogrski vojski in gospodi za počitek ter rekreacijo. Številni izletniki so semkaj prihajali s kočijami, kolesi in z avtomobili, zato se je že takrat pokazala potreba za ureditvijo gozda in povezavo centra s tramvaji.

V dosedanjih natančnih raziskavah je park in gozd Šiljana opisan kot rastišče puhastega hrasta in belega gabra, neposredna bližina morske obale z vegetacijskim področjem črnega hrasta pa je razlog, da se na toplih področjih v gozdu pogosteje pojavlja črnika.

Površina Šijanskega parka-gozda obsega 152,13 ha, zajema pa tudi elemente listopadnega in iglastega gozda. Obiskovalci bi se vsekakor morali spoznati z vrednostjo posameznih vrst zaradi njihove veličastnosti in redkosti. Takšni so npr. primerki hrasta plutovca (Quercus suber), puhastega hrasta (Quercus pubescens) in brucijskega bora (Pinus brutia).